Najpogostejši primeri okvare vida so kratkovidnost, daljnovidnost in astigmatizem.
Kratkovídnost ali miopíja je motnja vida, ki nastane zaradi nepravilne oblike zrkla. Po vzdolžni (vodoravni) osi je zrklo predolgo (očesna leča je predebela), zato se slika, ki jo vidi oko, izostri pred mrežnico.
Prizadeto oko normalno vidi sliko bližnjih predmetov, ne more pa izostriti slike oddaljenih predmetov.
Težavo se odpravlja z divergentno oz. razpršilno (tudi minus) lečo. Dioptrija očal, ki jih nosijo ljudje s kratkovidnostjo, je negativna.
Daljnovídnost ali hipermetropíja je motnja vida, ki nastane zaradi nepravilne oblike zrkla. Slednjo je namreč po vzdolžni (vodoravni) osi prekratko in posledica tega je, da se slika, ki jo oko vidi, izostri za mrežnico.
Prizadeto oko ne more fokusirati (izostriti) slike bližnjih predmetov, v redkih primerih pa oko ni sposobno izostriti slike na kakršnikoli razdalji.
Težavo odpravimo z bikonveksno oz. zbiralno (tudi plus) lečo. Dioptrija očal, ki jih nosijo ljudje z daljnovidnostjo, je običajno pozitivna.
Kombinacija obojega - Kratkovidnost in daljnovidnost hkrati.
Astigmatizem je neenaka ukrivljenost lomnih površin očesa v različnih meridianih, ki povzroča neoster vid. Svetlobni žarki, se nikoli ne združijo v eni točki, temveč bodisi pred mrežnico, v območju mrežnice ali za mrežnico, kar nam tudi lahko opredeljuje vrsto astigmatizma - kratkovidni, mešani ali daljnovidni astigmatizem, ki ga označujemo z - Dsph cyl ali z + Dsph cyl v določeni osi.
